Komunikacija v podjetjih vedno bolj sili v ospredje. Številna podjetja, kot tudi zaposleni, opažajo, da v kolektivih korenito manjka dialoške komunikacije, mnogo je zaslediti komunikacijskih zlorab, splošno opažanje pa je, da je umanjkanje pravil vedênja. Zato ponovno dobiva mesto v podjetjih bonton ali po novem imenovan kodeks vedênja. Pogosto se kodeks vedênja povezuje z etiko in etičnim kodeksom, nemalokrat je to isti dokument. Vendar gre opozoriti, da vedênje in komunikacija nista identična stvar. Res je, da se prepletata, toda etično vedênje presega komunikacijo, medtem ko kodeks vedênja naslavlja manire, družbeno sprejemljivo in zaželeno vedênje, komunikacijo. Zato je bolj ustrezno govoriti o bontonu, vodniku lepega vedênja.

V gospodarskem okolju lahko govorimo o poslovnem bontonu, toda osnova je ena; spoštljiva komunikacija s sočlovekom. Torej, gre za osnove kot so pozdrav ob srečanju, lepa beseda, voščilo, podaja roke ob spoznanju, vikanje, ne-hranjenje in ne-žvečenje v času sestankovanja, opravičilo v primeru zamude, zahvala za pomoč, pohvala za dobro in uspešno opravljeno delo, in še bi lahko naštevali. V bonton sodi tudi osebna higiena in ustrezno – poslovno oblačenje, ki pa je v zadnjih desetletjih postalo zabrisano ali dobiva nove razsežnosti. Zunanja podoba v poslovnem svetu ostaja pomembna a spet ne toliko kot komunikacija, odnos s sočlovekom. Bonton je prvo merilo, prvi korak s katerim odpremo vrata odnosom. Vsa ostala pot je odvisna od našega načina sporazumevanja in naprej od našega značaja. Tako so za trajnosten odnos potrebni bonton – lepo vedênje in integriteta – moralni značaj človeka.

Kodeksi vedênja so danes vroča roba, kot tudi bonton, saj se opaža na delovnih mestih, torej zaposlitvenih odnosih, neprimerno, nevljudno vedênje, človeka nevredna komunikacija. Spodobna komunikacija, ki se skriva v bontonu je ključ, ki odpira vrata dialoškim odnosom, ki so bistveni za cvetoče, povezovalne, trdne odnose. Brez njih ni optimalnega delovanja, kot tudi ni pripadnosti in polnega razvoja. In v proces poslovnega delovanja smo vključeni vsi, zato tudi bonton naslavlja vse deležnike. Prav je, da se celotna organizacija vključi v usposabljanje v lepem, pravilnem vedênju in da se celoten kolektiv izpopolnjuje v dialoški komunikaciji. Le tedaj organizacija za-živi kot celota.

Organizacije se danes soočajo z novim izziv, to je vzgoja kadrov. Še pred dobrima desetletjema je družba preko izobraževalnih ustanov skrbela za vzgojo v manirah, lepem vedênju, danes to vlogo prevzemajo podjetja, predvsem tista, ki jim je mar za zaposlitvene odnose. Zato se ponovno srečujemo z osnovami, kot je vsakodnevni jutranji pozdrav in popoldanski odzdrav, voščilo ob praznikih in osebno voščilo ob rojstnem dnevu. Koliko vodij vé kdaj njihovi zaposleni praznujejo ali zaposlenim pošljejo čestitko ob prihodu ali izgubi družinskega člana? Koliko zaposleni vodji voščijo vse dobro ob osebnem prazniku? Pri bontonu gre za upoštevanje smernic vedênja, zato ker nam je mar za sočloveka in želimo imeti z njim človeški odnos, kjer pozornosti na bivanje igrajo ključno vlogo. Vendar pozornosti ne smejo zaiti v skrajnost, zdrava mera je nujna, kar nas bonton neprenehoma uči. Meja med zasebnim oz. osebnim in službenim mora biti. Tako ni po bontonu, da direktor mladi zaposleni oblači plašč, ali da mladi zaposleni tika osebje in vodstvo podjetja brez njihovega strinjanja. Če je politika podjetja sproščeni, domači odnosi, potem mora biti to jasno in na vodstvenih kadrih je, da povedo, tudi vsem novim, da je pravilo notranje komunikacije tikanje.

Pravila vedênja so novodobni izziv, ki nagovarja vse deležnike podjetja, predvsem pa vodstvo in kadre. Pri bontonu gre opomniti, da je lepo vedênje pomembno zato, ker z njim izkazujemo spoštovanje in skrbnost za sočloveka. Vljudnost in prijaznost sta osnovni za medsebojnost, ki je vstopnica za odnos, zaposlitveni odnos. V bontonu visoko cenimo strpnost, pripravljenost pomagati, spodobnost in estetiko. Skratka, gre za prvine vedênja, ki spodbuja človečnost, odnosnost in solidarnost. Zato je še kako pomembno, v kolikor želi podjetje delovati v sodelovalnih in cvetočih odnosih, da neprenehoma usposablja in spodbuja kader v lepem – pravilnem vedênju. Zanemariti pa ne smemo tudi posameznikovega značaja, ki se korenito prepleta z lepim vedênjem; zgolj vljudnost in lepo oblačenje še ne bosta prinesla odnosov. Zaposlitveni odnosi bodo uspe-va-li, če bodo kadri značajsko utrjeni, torej bodo spoštljivi, iskreni, zmerni in vredni zaupanja.

Kaja Kosec, MAS, MA

Vir slike: splet