Z usposabljanjem v krepostih do vladarja sveta

Kaj je skupnega Aleksandru Velikemu in sodobnim podjetnikom, menedžerjem? Vodenje in upravljanje podjetja je umetnost, kot je bilo nekoč vojskovanje. Ključ do uspeha se nahaja v vodji, v njegovih/njenih vodstvenih kompetencah. Toda tehnična znanja vodje še ne naredijo voditelja. Vse preveč voditeljstvo enačimo z vodenjem, ki je opremljenost s strokovnimi kompetencami, kot so delegiranje, upravljanje časa, konstruktivno in hitro reševanje problemov, postavljanje in izvrševanje strategij, učinkovito sprejemanje odločitev, spodbujanje potencialov, komunikacija, diplomacija, itd. Zagotovo so strokovna znanja pomembna, vendar le-ta ne dovršijo vodje v voditelja. Tako kot vojak po osvojeni bitki še ni general. Torej, kaj spremeni vodjo v voditelja?

Voditelj je vodja z odličnim značajem. Vodja postane voditelj, ko se vsakodnevno udejanja v krepostih, tako poslovnem kot zasebnem življenju. Voditelj je močna oseba z izrazito integriteto, ki je sočasno dobro opremljena s tehničnimi znanji vodenja. Da se opremimo s strokovnimi znanji, postanemo vrhunski strokovnjaki, potrebujemo čas, dosledno učenje in neprestano prakso. Enako je v urjenju značaja; gre za življenjski proces, kjer je potrebno nenehno usposabljanje in udejstvovanje. A na značaj radi pozabimo, posebej v poslovnem svetu.

Značaj je naše sebstvo, to kar smo, identiteta, odnos do sebe in drugih, naše vsakodnevno vedênje. V povezavi z vodenjem to pomeni nasičenost s krepostmi kot so odločnost, pogumnost, samoobvladovanje, preudarnost, iskrenost, doslednost, zmernost, jasna komunikacija, itd., ki so še kako nujne za uspešno postavljanje in izvrševanje strategij ter razvoj podjetja. To je ključni moment, razlika med vodjo in voditeljem. Vodja je nasičen z vodstvenimi kompetencami, voditelj je nasičen s krepostmi, ima odličen značaj in je celostna oseba, strokovnjak in primer dobre prakse. Vodja je v službi kompetenc, voditelj je v službi značaja in dela kar govori ter vsakodnevno potrjuje svojo funkcijo in kompetence.

Aleksander Veliki in sodobno podjetništvo

Vrnimo se na začetek k Aleksandru Velikemu. Aleksander je bil makedonski kralj, ki je osvojil stari svet. Velik ni postal le zaradi genialne vojaške strategije, enkratnega vojaškega in političnega vodenja, ampak zaradi svojega značaja. Kot nam zapisi povedo, je bil že v mladih letih moder, dobrosrčen, pogumen, iskren in pravičen. Bil pa je tudi prejemnik edinstvene vzgoje, namreč uril ga je sam Aristotel.  Le-ta ga je spremljal skozi življenje, mu svetoval in spodbujal h krepostnosti. Aristotel je Aleksandra vzgajal celostno, v značaju in kompetencah; krepostna vzgoja je zmerna vzgoja duha, intelekta in telesa. Poudariti gre tudi, da so enako vzgojo prejeli Aleksandrovi mladostniški prijatelji, ki so bili življenjski sopotniki in upravitelji osvojenega ozemlja. Vse dokler so delovali skupaj in se ravnali po krepostih, so bili odlični, so dosegali zmage in kraljestvo je cvetelo. Kasneje, ko se je Aleksander oddaljil od prijateljev in družine, primarne skupnosti, ki je bila del njegove identitete in se obrnil stran od krepostnega življenja, je zatonil v osebni prepad. Umrl je mlad, sam in brez potomcev.

Nauk Aleksandrove zgodbe je, da četudi je bil vrhunski vodja in vojskovodja z veličastnimi strateškimi in upravljavskimi sposobnostmi, ni vzpostavil trajnostnega imperija. Imperij je kmalu po njegovi smrti razpadel. Ker ni poskrbel za krepostno vzgojo »kadra« in zanamcev, se njegova vizija grško-krepostne kulture ni ohranila.

Enako zgodbo danes spremljamo v podjetjih; ustanovitelj ali menedžer, ki je velik človek v značaju in strokovnosti, popelje podjetje na vrh in dokler ga ta persona upravlja, podjetje raste, bogati in postavlja model dobre prakse. Ko pa se ta veliki voditelj umakne, podjetje začne propadati. Zakaj? Ker tipično ta voditelj ni poskrbel za urjenje v značaju, v katerem se je sam krepil (ang. »walk the talk) in ni komuniciral svoje poti (ang. »talk the walk), izzivov in preprek. Preveč je dal na strokovna znanja in premalo na posameznika in skupnost podjetja. Prav tako ni zgradil celostne kulture podjetja in je vložil preveč v dokumente, certifikate, zakone in javno podobo, premalo pa v ljudi, značaje in odnose. Tako se zgodba Aleksandra Velikega nadaljuje. A ni nujno, da se tudi tako konča.

Kaj se poslovni voditelji lahko naučijo od Aleksandra Velikega

Princip delovanja podjetja je enak vodenju in upravljanju vojske ali imperija; strategija in skladnost z zakoni sta morda dovolj za obstanek, a ne za razcvet. Od Aleksandra Velikega se lahko naučimo, da je vredno vlagati v skupnost in usposabljati v krepostni kulturi podjetja, v kolikor stremimo k daljnoročni rasti, razvoju in uspehu. Vložiti moramo v kadre, predvsem pa v vodstvo.

Aleksander Veliki pa nam jasno pokaže tudi, da krepostno voditeljstvo je vodenje z ljudmi. Gre za neprenehno udejstvovanje med ljudmi in urjenje praktične modrosti – po domače »zdrave kmečke pameti«. Gre za plemenitost, velikodušnost in avtentičnost. Da bi bil voditelj uresničen, mora delovati krepostno močno, doživljati svojo notranjo lepoto in slediti željam srca, biti zvest sebi in vedno z razmislekom in previdnostjo udejanjati kreposti. V poslovanju se voditeljski značaj odraža kot dosledna odločnost, odgovornost, poštenost, predanost poklicu in podjetju, odnosnost, dostopnost, sodelovalnost, mirnost in sprejemanje drugačnosti ter spodbujanje enkratnosti. Seveda je poslovni voditelj tudi dobra praksa organiziranosti, točnosti, dobre komunikacije in nekonfliktnosti, smotrno delegira in prevzema naloge, ter uspešno usklajuje poslovno in zasebno/družinsko življenje.

Poslovno voditeljstvo je umerjeno življenje, kjer ni ekstremov, ampak zdrava mera vsega. To je največji izziv! Voditeljstvo pomeni sprejemati odločitve skladno z značajem in moralo, ki vodi v poglobitev svoje vodstvene funkcije v podjetju. Posledično voditelj bolje prepoznava potenciale zaposlenih in jim delegira ustrezne naloge, ki jih izvajajo bolj učinkovito. Voditeljski značaj rezultira v večjem spoštovanju in zaupanju deležnikov, zviša pripadnost podjetju, delovna klima je močna in stimulativna ter spodbuja dobre odločitve. Ne spreglejmo, da v krepostnem voditeljstvu sta človek in širša družba na prvem mestu. Namreč, kot je pokazal Aleksander Veliki, voditeljstvo je klic, je poslanstvo k vodenju, upravljanju, dobremu razvoju in zorenju vseh deležnikov.

Voditeljstvo – urjenje v značaju

Voditeljstvo ni prirojen talent, ampak izurjen značaj v odličnosti, značaj nasičen s krepostmi. Poslovnež in menedžer, kateremu je voditeljstvo v izziv, mora tako usvojiti krepostnost, kot jo je nekoč Aleksander, kar ga je naredilo Velikega. Usposabljanje in praksa gradita in utrjujeta značaj. Usposabljanje ne pomeni le tehničnega izobraževanja in urjenja v razumu, ampak celostno negovanje osebnosti, poglabljanje vase in oskrbo duše. Urjenje v značaju je urjenje v zmernosti, iskanje zlate sredine. Brez prakse je to urejene zgolj hipoteza, zatorej je ključno aktivno življenje, dejavnost, dnevno apliciranje kreposti. Več ko kreposti izvajamo, prej postanejo naša navada. In to je dobra navada, vzorec, ki vnaša mir in stabilnost v življenje.

Meja v krepostnem voditeljstvu je tanka, zato je neprestano urjenje v značaju nujno. Pomemben je stik z okolico, skupnostjo in človekom, ki je vzgajan v krepostih. Še enkrat spomnim na Aleksandra; bolj ko se jo oddaljeval od svojih prijateljev, krepostnih sopotnikov in kulturnih korenin, dlje je bil od svojega bistva, sebstva. Človek, ki živi stran od kreposti in krepostnih ljudi, postaja prazen in odtujen v svojem jazu. Nasprotno pa človek, ki krepi kreposti in se obdaja z ljudmi krepostnega značaja, cveti in uspeva v družbi/podjetju.

Voditelju ljudje sledijo sami, ker želijo, ker prepoznajo vodjo kot persono in karizmo. Biti voditelj pomeni biti sprejet in spoštovan s strani ljudi/skupnosti/podjetja. Ljudje/deležniki sami označijo voditelja za osebo vredno zaupanja in zato so mu pripadni. To je razlika med vodjo in voditeljem; vodja je oseba po funkciji in nazivu, a zato še ni nujno sprejet znotraj skupnosti/podjetja kot oseba vredna sledenja. Medtem pa je voditelj lahko oseba brez funkcijskega naziva, a ker je persona, integriteta, vredna spoštovanja, mu ljudje sledijo in ga postavijo za voditelja. Ta pojav pogosto srečamo v podjetjih, ko ima kolektiv interno vodjo, ki ga vsi poslušajo, uradnega vodje pa ne priznavajo in mu ne sledijo. V rezultatu ta situacija pomeni trenja, konflikte, stres in neučinkovite delovne procese. V podjetju so voditelji ključ, saj vzdržujejo klimo podjetja in so zrcalo podjetja, podoba kulture podjetja in njegove poslovne uspešnosti.

Zakaj krepostno voditeljstvo

Krepostni voditelji osvajajo svet, ozemeljsko, družbeno, politično in poslovno. Med krepostnimi voditelji najdemo poslovneže Darwin Smith, Francois Michelin in Herb Kelleher ali družbene/politične aktiviste Nelson Mandela, Ivana Orleanska, Martin Luther King, Konrad Adenauer, Robert Schuman, in še bi lahko naštevali. Vsem je skupna vizija po dobrem življenju v družbi in/ali podjetju. S svojim značajem morda niso živeli lahkega življenja (o.p. kdo ga pa?!), so pa v času in prostoru ravno zaradi svojega močnega krepostnega značaja naredili premike, spremembe, ki jim sledimo še danes.

Krepostno voditeljstvo ni najlažja izbira, vendar je edino izpolnjujoče življenje, saj je takrat značaj v skladju s svojim bistvom in dela dobro za druge/podjetje/državo. Biti kreposten voditelj pomeni živeti polno življenje, v miru s seboj in drugimi. Je življenje v odličnosti in visoki profesionalnosti. Je odnosno življenje. Je neprestano izpopolnjevanje in razvoj, tako tehničnih kompetenc kot razuma in duha. Krepostno voditeljstvo pušča trajno sled in se zasidra v srca in papir ter postavlja primer dobre prakse.

Krepostno voditeljstvo je prebujajoča se umetnost vodenja in upravljanja podjetij. Evropa in zahodni svet ponovno odkrivata bogato tradicijo kreposti, katere izvor sega v čas Aleksandra Velikega. Krepostno voditeljstvo ni samo zadnji trend, ampak model in princip za trajnostno izboljšanje, tako ožjega kot širšega poslovnega okolja.

Vprašanje je le ali želi biti posameznik Veliki voditelj ali samo vodja. Voditeljstvo je odločitev.

         

Kaja Kosec

 

Vir slike: splet

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save