Zdravje je naše celotno bivanje. Kar počnemo tekom dneva in let, se v rezultatu in posledici kaže kot naše zdravje. Praviloma smo rojeni zdravi in tako naše telo skupaj z umom in duhom deluje optimalno – zdravo. Vprašanje zdravja je prednostno vprašanje pogleda na zdravje. Ali je človek z obolenjem ali poškodbo še vedno zdrav? Verjetno da je, medtem pa se je spremenila njegova funkcionalnost. Pogosto zamenjujemo zdravje z operativnimi zmožnostmi. Kar človeško telo zmore pri 20 letih, v poznih 50ih v enakosti ne zmore. Toda to ne pomeni, da telo ni zdravo. Morda res peša ali pa je oslabljeno, kar pomeni le, da se je spremenilo, spremenilo na podlagi prakse, ki se je vršila tekom let. Kot s telesom, umom in duhom ravnamo, tako se nam povrne. Zgolj vprašanje časa in načina. Zato je toliko pomembno, da skrbimo za zdrav življenjski slog, da negujemo konstantno zdravo mero. Kar pa ne pomeni, da nikoli ni odstopanj. Recimo občasnega pijančevanja, neprespanosti ali prenažiranja. Bistveno je, da se hitro ob odstopu vrnemo nazaj v zdravo mero ritma, za kar poskrbi telo samo ob ustrezni negi in počitku.

V delovnem okolju to pomeni, da ko se prenasičimo z delom in pritiskom, ki ga le-to povzroči, moramo prej kot čim prej počiti in (se) umiriti. Če tega ne storimo, se pritisk začne razvijati v bolečino, kar tipično odpravljamo z medikamenti, do stopnje razvite bolezni ali zrušitve telesa. Z medikamenti tako poskrbimo le za takojšno odpravo bolečine, a v nas še vedno vre. Dlje časa ko se tako »zdravimo«, večjo bol in bolezen si nakopljemo. Zakaj vzroka nismo odpravili oziroma očistili. Z medikamenti odpravljamo posledice in pri tem telo še vedno pritiskamo v onemoglost. Toda telo ni ustroj, ki deluje v neskončno. Potrebuje mir, počitek, čiščenje, duševno pomirjenost in pozitivno samosprejemanje. Če redno skrbimo, da telesa ne iz-črpamo, ampak ga negujemo, se to odraža na naši energiji, obnašanju in videzu. Zdrav duh v zdravem telesu tako odraža človekov optimum. Zdravo notranje jedro je vidna čedna zunanjost in obratno.

Zdrav življenjski slog ni princip kot nek ideal, ampak življenje samo, dejaven človek. Rodimo se zdravi, kot se rodimo z umom in gibalnimi sposobnostmi. Vprašanje je kaj s temi danostmi počnemo tekom življenja. Ker kar sejemo, to resnično žanjemo. Včasih s kančkom plevela in nekaj zemlje, spet drugič pa v čistem sadežu in zrnju.

Ko govorimo o zdravju na delovnem mestu, se moramo zavedati, da je človek svojega telesa gospodar. Da vsak pritisk šefa in sodelavca, sprejmemo po svoji odločitvi. Večkrat  iščemo izgovore in krivce, kot da bi si nalili čistega vina. Če upogibamo hrbtenico, jo po lastni volji. Če zaničujemo telo in duha, ga po lastni presoji. Zdravje je domena posameznika, delodajalčeva odgovornost pa je, da poskrbi za okolje, kjer človek lahko neguje zdrav življenjski slog. Seveda pa je to velik izziv za oba, tako delodajalca kot zaposlenega, saj to pomeni življenjsko/delovno-procesno predrugačenje. Odločitev prednostno leži na nas; ali želimo biti zdravo najboljše sebe, ali pa minimum, ki se žrtveno predaja narekom drugih.

Naše zdravje je pogoj našega obstoja. Če telo ni zdravo, nakljub medikamentom na dolgi rok ne preživi. Zdravje je pogoj telesnega obstoja in zato telesne hibe še ne pomenijo nezdravja. Če nismo zdravi, nas ni. Zato tudi bolezen pomeni odsotnost zdravja in ne njegovo izničenost (nezdravje). Enako pa ne velja za duha. Človek lahko dolgo živi z umanjkanjem in odsotnostjo duha. Tu gre za vprašanje kako tedaj živi, ali je izpopolnjen in biva v miru. Z aktivnim duhom namreč dosežemo globino življenja, razvijemo odnosno plat in živimo zdravo samopodobo. Podobno pritiče umu; če človek umsko ni najbolj pri močeh, to še ne pomeni, da je nezdrav. V kolikor pa trenira um, pozitivno vpliva na svoje zdravje, saj ga motivira s kognitivno aktivnostjo in ustvarjalnostjo.

Zatorej, ko naslavljamo zdravje, govorimo o telesnem zdravju, medtem ko naslavljamo zdrav življenjski slog, vanj nujno vključujemo še duha in razum. Vsi trije skupaj, torej telo, duh in um, tvorijo celoto in optimalno delovanje. Negovati moramo vse hkrati, tudi v okolju, ki ga imenujemo delovno mesto. Kajti celovitost človeka je sinhrono delovanje v celem času in prostoru. Povedano z drugimi besedami, če se uničujemo pri delu, naporna športna aktivnost izven delavnika ne izravna pritiska, niti nismo poskrbeli za zdrav življenjski slog. Poskrbimo le za instant razbremenitev, tako da je en ekstrem (prenasičeno delo) uravnal drug ekstrem (težka fizična vadba). Na dolgi rok tako telesu še bolj škodimo, saj ga izžamemo. Zato je toliko pomembna zdrava mera. Zdrava mera dela in aktivnosti, kot počitka in veselja.

Zdrav življenjski slog tako predstavlja celo naše življenje, način kako celostno živimo in delamo. Bolj ko smo sebi skladni, bolj smo umirjeni in pomirjeni, dobro se počutimo in v sebi nosimo in delimo srečo. Bolj ko smo odmaknjeni od zdravega življenjskega sloga, bolj smo izpraznjeni, pod stresom, nemirni, nezadovoljni in negativno razpoloženi. In realnost človeka je, da operira v obeh scenarijih. Zato lahko brezsmiselno dela, hodi obolen in iztrošen v službo, nosi bremena drugih na sebi, potencira in v sebi hrani konflikte, krivi hrbtenico, polni telo in duha z instant pripravki in poživili, ipd., in še vedno dela in živi. Vprašanje je le kako dolgo in kolikšno ceno (ne nujno na koncu) plača. Ker povrne se vse in plačamo mi sami, pogosto pa tudi naši družinski člani. Mlado telo prenese marsikaj, medtem ko zrelo in staro nosi in poplača to, kar si je skozi leta nalagalo. Zdrav življenjski slog je zato naložba v vitalno in mirno življenje in starost ter zdrave medsebojne odnose.

Kaja Kosec, MAS, MA

Save