»Zdrav duh v zdravem telesu«, je najpogostejši slogan promocije zdravja. Toda, koliko se zavedamo bistva izreka in koliko rek zares živimo? Ugotavljamo, da so ljudje vedno bolj ozaveščeni o pomenu zdravja in v tem oziru spreminjajo svoj življenjski slog. Le-ta zdrava transformacija večina poteka v zasebnem, ne pa tudi v sklopu delovnega mesta. A ravno to je naš cilj, posodobiti delovno okolje v človeku zdravo delovno mesto, kjer je kadrom omogočeno, da živijo svoj zdrav življenjskih slog.

Beležimo, da se mnogo delodajalcev sprašuje kaj sploh je Promocija zdravja na delovnem mestu (PZD) in koliko je zakonska določba o PZD prepuščena domišljiji in kreativnosti vodstev in kadrovskih služb, ki vpeljujejo program in ukrepe zdravja v podjetje. Koncept PZD je jasen, in sicer, gre za aktivno in učinkovito zavzetost za zdravje kadrov na delovnem mestu, katerih proces in uspešnost je odgovornost delodajalca. Prvotno gre za izvajanje in NE pisanje ukrepov, ki se vršijo znotraj delovnega okolja in spodbujajo tako v preventivi kot kurativi zdravje pri delu. Na žalost pa je vse preveč pogosta praksa »copy-paste« PZD programa, ki leži v enem izmed predalov vodstva ali kadrovske službe.

O promociji zdravja

PZD je individualen projekt vsakega podjetja in ni enkraten ukrep, ampak premišljen in kontinuiran proces ozaveščanja, ohranjanja in krepitve zdravja, in preprečevanja nezgod in obolenj pri delu. PZD vključuje tako kurativne kot preventivne ukrepe in tako dolgoročno zmanjšuje prezentizem in absentizem ter fluktuacijo kadrov. Izpostaviti gre še, da je namen promocije zdravja spodbuditi skrb delodajalcev za zaposlene in spodbuditi vse deležnike podjetja za aktivno participacijo v zdravem slogu življenja.

Meja med zasebnim in službenim je tanka, zato se morajo tako delodajalec kot zaposleni zavedati, da PZD pomeni ukrepe znotraj delovnega mesta, ne pa izven in v prostem času zaposlenih. Primarna skrb delodajalca je, da omogoči zdravo delovno okolje in zdravo delovno klimo, kar pa kliče po dobrem počutju, udobju, zaželenosti in korektnih odnosih. Zdrava delovna klima so prednostno odnosi in omogočanje zaposlenim, da so svobodni, slišani in imajo možnost razvoja in napredovanja. Zaposleni zdravo okolje najbolj enačijo z odprto in iskreno komunikacijo, torej medosebnimi odnosi in zdravo klimo, ki je prijetna pisarna/delavnica in dobro počutje, ki ga ustvarja nestres in človeku naravnano poslovanje. Poleg zdravih odnosov in delovne klime, delodajalec ne sme zanemariti zdrave in varne delovne opreme in možnosti menjanja prostora/okolja, razgibavanje v času delavnika ter možnost fizio-terapije in izobraževalnih programov o zdravem slogu življenja.

Podjetjem, ki vpeljujejo PZD svetujemo, da se programa lotijo strateško in celostno, da pred izvedbo ukrepov PZD spoznajo stanje in potrebe zaposlenih, jim prisluhnejo in so odprti za predloge kadrov, saj le-ti najbolje vedo, kaj jim slabša zdravje v obstoječem delovnem okolju. V prvi fazi je pomembno, da se podatki o stanju podjetja pridobijo anonimno in z zagotovilom, da iskreni odgovori ne bodo ogrozili zaposlitve in kadrovskih odnosov. Z zunanjo strokovno podporo podjetje sestavi program, ki ga nato zmerno preko dejavnosti in aktivnega ozaveščanja, vpeljuje v delovno okolje.

Vsaka sprememba se prične v posameznikovi glavi, v zavesti njegovega prepričanja

Inšpektorat RS za delo leta ozavešča, da je ključ do zdravja na delovnem mestu komunikacija. A ravno na tem področju beležimo najmanj programov. Razmišljamo, da morda zato, ker ti programi prodrejo v samo srčiko in drobovje podjetja, so najdlje obsežni in zato zahtevajo nemalo finančnih sredstev. Na žalost podjetniki in vodstva še vedno ne sprevidijo, da je zdravje na delovnem mestu bistveno povezano z delovanjem in vedênjem vrha podjetja. Zato PZD v prvi vrsti apeliramo na vodstva, jih ozaveščamo o pomenu in učinkovitosti zdravega okolja, ki ni samo varno, ampak celemu telesu zdravo ustrezno, ter jih spodbujamo, da posodobijo način medosebnega vedênja in komuniciranja.

Podjetja, ki so že zdravo ozaveščena, se poslužujejo programov hodimo/tečemo in/ali kolesarimo skupaj, druga vpeljujejo skupne zajtrke in redno razgibavanje med delovnikom. Nekatera bolj drzna (tujina, multinacionalke) nudijo duhovne programe in programe za osebnostno rast. Večina podjetij v Sloveniji se poslužuje ukrepov, kot so nakup fitnes kart in masaž, predavanj o dieti in nutricistiki ali o zdravi/pravilni telovadbi. Vedno bolj »in« postaja ergonomija, poredko pa zasledimo ukrepe povezane z zaposlitvenimi odnosi in zato še posebej spodbujamo podjetnike in kadrovske službe, da se opogumijo tudi za ukrepe, ki krepijo delovno klimo, zaposlitvene odnose, osebnostni razvoj zaposlenih in dobro počutje.

Dobro počutje

Evropa že več let nagovarja delodajalce, da spremenijo retoriko in ukrepe iz promocije zdravja pri delu, v promocijo dobrega počutja na delovnem mestu. Tako so delodajalci zavezani, da celostno skrbijo za dobro klimo, da ustvarjajo človeško in človeku prijazno delovno okolje, ki pomeni varnost, ergonomijo in zdravo prehrano, in tudi duhu, duševnosti naklonjeno delovno okolje. Takšno delovno okolje ima pridih domačnosti, je zračno, svetlo in prav temperirano, kadri niso številke in so spoštovani in upoštevani, nad njimi se ne izvaja pritiskov in so spodbujeni s strani vodstva za enkratnost in inovativnost. Dobro počutje prinašajo dobri zaposlitveni odnosi, možnost napredovanja in učenja, pošteno plačilo za dobro opravljeno delo in možnost socializacije znotraj delovnega okolja.

Zanimiv primer je Fundacija za duševno zdravje Nove Zelandije, ki je zapisala napotke za dobro počutje, ki so namenjeni posameznikom, ki uresničujejo svoje bivanje tako znotraj kot zunaj delovnega okolja. Napotki so rezultat projekta Teden ozaveščanja o duševnem zdravju – usposabljanje na delu, 2009.

Smernice za dobro počutje

  1. POVEZUJ: govori in poslušaj, bodi prisoten, gradi zaupanje, razvijaj odnose, širi mrežo poznanstev, nameni čas in prostor za socialno povezovanje.
  2. PODARJAJ: sebe; svoj čas, svoje besede, svojo prisotnost; pomagaj drugim, bodi srčen in darežljiv.
  3. ZAVEDAJ SE: zapomni si preproste reči, ki ti prinašajo zadovoljstvo, uživaj v delu, času in medčloveških stikih ter pomni dobra izkustva, usposabljaj se v samozavedanju in čuječnosti; vadi hvaležnost, odpuščanje in razvijaj smiselnost bivanja.
  4. VSEŽIVLJENJSKO SE UČI: bodi radoveden, ne ustraši se novih znanj, ponotranji nove izkušnje, opazi priložnosti, dovoli si preseneti samega sebe, premikaj lastne meje.
  5. BODI AKTIVEN: delaj, kar zmoreš in uživaj v tem, kar počneš, premaguj svoje slabo razpoloženje, bodi telesno aktiven in aktiven v medsebojnih odnosih.
  6. DIHAJ: umirjaj čustva, posveti se svoji notranjosti, upočasni korak, umiri misli in se prepusti telesu in duši.

 

Kaja Kosec, MAS, MA